V jesenskem in zimskem času naraste število bolnikov z akutnimi okužbami dihal, ki jih povzročajo različni virusi, kot so adenovirusi, enterovirusi, respiratorni sincicijski virus in virus gripe. V tem času lahko krožijo tudi različni virusni povzročitelji črevesnih okužb, kot so rotavirusi ali norovirusi. Pred gripo se lahko zaščitimo s cepljenjem, prav tako pa lahko pred okužbo z rotavirusi s cepljenjem zaščitimo dojenčke.
Cepljenje proti gripi
Gripa je akutna okužba dihal, ki se zelo hitro širi, v kratkem času lahko prizadene precejšen del prebivalstva in povzroča epidemije ali celo pandemije. Povzročajo jo virusi influence. Na severni polobli vsako leto virusi med ljudmi krožijo v glavnem od novembra do maja in se hitro spreminjajo. Virusi influence se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo okužene osebe in bolniki s kihanjem, kašljanjem in glasnim govorjenjem, pa tudi z neposrednim stikom in posredno (prek predmetov, onesnaženih z izločki dihal).
Po ocenah v Sloveniji vsako leto za gripo v povprečju zboli več kot 60.000 ljudi, so pa epidemije gripe v preteklosti zajele tudi že več kot 200.000 ljudi. Smrtni primeri zaradi gripe so sicer redki, gripa pa lahko povzroča zaplete oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja predvsem pri starejših, bolnikih s kroničnimi boleznimi in pri zelo majhnih otrocih. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Ponavadi zbolimo približno tri dni po okužbi z virusom influence. Nenadoma se pojavijo povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenske težave običajno trajajo od dva do sedem dni. Najpogostejša zapleta gripe sta bronhitis in bakterijska pljučnica, pri otrocih pa se kot zaplet gripe lahko pojavljajo vnetja srednjega ušesa.
Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst zdravil, ki so različno učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni, ne morejo pa nadomestiti pravočasnega cepljenja s cepivom, s katerim se zaščitimo pred okužbo z virusom influence.
Cepljenje proti gripi poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Kroničnim bolnikom in osebam, starejšim od 65 let, sredstva za cepivo prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Cepljenje proti rotavirusom poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter je v celoti samoplačniško.
Varovanje pred okužbo gripe
Najbolj učinkovito se pred gripo zavarujemo s cepljenjem. Varovanje pred okužbo je možno tudi z izogibanjem zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. Prav je, da vzdržujemo dobro kondicijo s kakovostno prehrano in redno telesno dejavnostjo, saj smo tako manj dovzetni za okužbo. Zboleli naj ostanejo v postelji. Pri kihanju in kašljanju naj uporabljajo robčke za enkratno uporabo in se izogibajo tesnim telesnim stikom, da ne bodo okužbe prenesli na druge.
Cepivo proti gripi je pri nas na voljo že dolgo vrsto let. Cepivo ne vsebuje živega virusa gripe, ampak le površinske beljakovine treh različnih tipov virusa influence. Sestava cepiva se vsako leto spreminja v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, zato da zavaruje pred virusi gripe, katerih kroženje se v posamezni sezoni gripe predvideva.
Za koga je priporočljivo cepivo?
Cepijo se lahko vsi, ki se želijo zaščititi pred gripo. Posebej je cepljenje priporočljivo za osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (tudi sladkorno bolezen), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, ter za osebe, stare 65 let in več. Poleg tega je cepljenje priporočljivo tudi za zdrave otroke od 6. do 23. meseca starosti, pri katerih so pogostejši zapleti zaradi gripe.
Kdaj se cepiti?
Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vse, ki se želijo zaščititi pred gripo, še posebej za ljudi s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, sečil, jeter, z metabolnimi boleznimi in boleznimi ki slabijo imunski odziv. Prav tako je cepljenje proti gripi priporočljivo za starejše od 65 let in za zdrave otroke od 6. do 23. meseca starosti, pri katerih so zapleti zaradi gripe pogostejši. Cepljenje ni primerno za otroke, mlajše od šestih mesecev. Neželeni stranski učinki so redki in kratkotrajni, običajno trajajo največ dva dneva - po cepljenju se lahko pojavijo kratkotrajna povišana temperatura, slabost, oteklina, rdečina ali bolečina na mestu cepljenja.
Proti gripi se cepi vsako leto pred začetkom sezone gripe. Ker se pri nas gripa pojavlja ponavadi proti koncu novembra ali v decembru in v januarju, je najprimernejši čas za cepljenje konec oktobra in v novembru. Otroke, stare od 6 mesecev do treh let, se cepi s cepivom za otroke, starejše od treh let pa se cepi s cepivom za odrasle. Cepivo ni primerno za cepljenje otrok, mlajših od 6 mesecev. Otroci do 9. leta starosti, ki so prvič cepljeni proti gripi, morajo prejeti dva odmerka cepiva v razmaku enega meseca. Otroci, ki so bili že cepljeni proti gripi oziroma so stari devet let in več, pa prejmejo en odmerek cepiva. Približno dva tedna po cepljenju se razvije zadostna količina protiteles za zaščito pred gripo.
Cepivo je zelo učinkovito pri preprečevanju okužb, povzročenih s tistimi tipi virusa influence, za katere se predvideva, da bodo krožili v določeni sezoni. Raziskave so pokazale, da se po cepljenju znatno zmanjšajo obolevanje za gripo in zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, poslabšanje astme. Poleg tega se po cepljenju tudi znatno zmanjša število hospitalizacij zaradi gripe.
Redki neželeni učinki
Cepivo proti gripi ne more povzročiti bolezni, saj ne vsebuje živega virusa gripe. Redko pa se po cepljenju pojavijo neželeni učinki, ki običajno trajajo največ dva dneva. Nekaj ur po cepljenju se lahko pojavi kratkotrajna povišana telesna temperatura, slabo počutje, včasih tudi oteklina, rdečina in bolečina na mestu cepljenja.
S cepivom proti gripi se ne smejo cepiti osebe, ki so imele hudo alergijsko reakcijo po predhodnem cepljenju s tem cepivom ali imajo hudo alergijo na katerokoli sestavino tega cepiva. Ne smejo se cepiti osebe, ki imajo hudo alergijo na jajca. Cepljenje je potrebno odložiti pri osebah, ki so akutno bolne in imajo povišano telesno temperaturo.
Cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Kroničnim bolnikom in osebam, starejšim od 65 let, sredstva za cepivo prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Cepljenje proti rotavirusom
Rotavirusi so okrogli virusi, ki povzročajo obolenja pri ljudeh in živalih. So zelo kužni in se hitro širijo ter povzročajo izbruhe in epidemije v vrtcih, domovih za ostarele, med medicinskim osebjem … Najpogosteje obolevajo otroci v starosti od 6 do 24 mesecev. Velike količine rotavirusov se izločajo z iztrebki okuženih oseb, z rokami pa se prenesejo na različne predmete. Virusi se lahko prenesejo tudi prek zraka, npr. pri vdihavanju aerosola, ki nastane pri bruhanju.
V Sloveniji so okužbe z rotavirusi zelo pogoste. Po zadnjih podatkih je bilo v letu 2008 prijavljenih 2070 obolelih (103/100.000 prebivalcev), kar je nekaj več od petletnega povprečja (91/100.000 prebivalcev). Večina prijavljenih bolnikov je bila mlajših od pet let. Okužbe se najpogosteje pojavljajo pozimi in zgodaj spomladi.
Znaki okužbe z rotavirusi
Okužba z rotavirusi povzroča drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino, lahko se pojavijo tudi prehladni znaki. Zlasti pri odraslih lahko okužba poteka brez znakov. Obolenje povprečno traja od 5 do 7 dni. Najbolj dovzetni in ogroženi so zelo majhni otroci, predvsem mlajši od treh let. Pri slednjih lahko izguba tekočine zaradi bruhanja in driske zelo hitro povzroči izsušitev, ki otroka življenjsko ogroža. Obolenje se lahko pojavi večkrat, ker obstaja več različnih tipov rotavirusov. Možne so ponovne okužbe, ki pa niso tako resne kot prva.
Pri okužbah z rotavirusi je zelo pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine. Priporoča se uživanje kakršne koli tekočine, odsvetuje se le pitje močno gaziranih pijač. V lekarnah so na voljo tudi različne raztopine, namenjene nadomeščanju izgubljene tekočine in elektrolitov. Obolenje se ne zdravi z antibiotiki.
Kako preprečiti okužbo?
Prenos okužbe se preprečuje s pogostim in pravilnim umivanjem rok. Pomembno je pravilno in higiensko odstranjevanje rabljenih pleničk. Če oboleli bruha, izbruhanino čim prej odstranimo s krpami, te odvržemo v vrečke za smeti in jih zavežemo. Prostor, kjer se nahaja bolnik, je treba večkrat dnevno prezračiti in površine temeljito očistiti z vročo vodo in detergentom.
Dve cepivi proti rotavirusom
Proti okužbi z rotavirusi sta na voljo dve cepivi. Po cepljenju imunski sistem (obrambni mehanizem telesa) ustvari protitelesa proti številnim tipom rotavirusov, ki najpogosteje povzročajo drisko. Protitelesa ščitijo le pred boleznijo, ki jo povzročajo ti tipi virusov, in ne ščitijo pred drugimi povzročitelji bruhanja in driske.
Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi z rotavirusi traja vsaj dve leti. Cepivo je zelo učinkovito pri preprečevanju okužb, povzročenih z najpogostejšimi tipi rotavirusov, ki povzročajo bruhanje in drisko. Raziskave so pokazale, da cepljenje prepreči več kot 80 % vseh okužb z rotavirusi in več kot 90 % resnih okužb, povzročenih z rotavirusi. To pomeni, da se zaradi cepljenja znatno zniža hospitalizacija zaradi okužbe z rotavirusi.
Možni neželeni učinki
Raziskave kažejo, da je cepivo varno. Kot vsa cepiva pa ima lahko tudi to neželene učinke. Najpogosteje so se pojavljali: izguba apetita, razdražljivost, povišana telesna temperatura, utrujenost, blaga prehodna driska oziroma bruhanje, vendar pri zelo majhnem številu otrok.
S cepivom proti okužbi z rotavirusi se ne smejo cepiti otroci, ki so imeli hudo alergijsko reakcijo po predhodnem cepljenju s tem cepivom ali imajo hudo alergijo na katero koli sestavino tega cepiva. Ne smejo se cepiti otroci, ki so imeli črevesno zaporo, pri kateri se en del črevesja uviha v drugega, ali so se rodili z nepravilnostjo prebavil, ter otroci z resnimi motnjami oziroma obolenji imunskega sistema. Cepljenje je treba odložiti pri otrocih z visoko telesno temperaturo in pri otrocih, ki imajo drisko oziroma bruhajo.
