Čudovito oktobrsko sonce nas je razvajalo, tako da smo na gripo in prehladna obolenja kar malo pozabili, kot da še ni čas za to. O dveh jesensko-zimskih nadlogah smo pisali že v prejšnji številki. Ker pa se začenjajo cepljenja proti gripi, preberite, zakaj se je dobro cepiti ter kakšne so razlike med prehladom in gripo, saj zaradi sočasnosti pojavljanja ter nekaj podobnih bolezenskih znakov pogosto pride do zamenjave obeh obolenj.
Gripa spada med kapljične okužbe in je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Nevarna je zaradi možnosti nastanka velikih epidemij in resnih zapletov, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in bakterijske pljučnice. Najučinkovitejši in najboljši ukrep pred okužbo z virusi gripe je cepljenje.
S cepljenjem postanemo odporni proti virusom, ki povzročajo gripo. Smiselno je, da se preventivno cepimo še pred začetkom zime in preden se poveča število virusnih okužb. Priporočamo ga zlasti starejšim, oskrbovancem v domovih za ostarele, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišične bolezni, ter tistim, ki čakajo na zdravljenje ali diagnostične preiskave v bolnišnici.
Cena cepljenja proti gripi znaša 12 evrov. Najbolj ogroženim skupinam prebivalstva prispeva del sredstev za cepljenje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zato je za kronične bolnike, mlajše od 18 let in starejše od 65 let, cena cepljenja nižja in znaša 7 evrov.
Cepivo je varno. Sestavljeno je iz mrtvih virusov, ki bodo po izsledkih raziskav v letošnji sezoni povzročali gripo. Cepljenje navadno mine brez neželenih učinkov, če pa so, se najpogosteje pojavita rdečina in lokalna bolečina na mestu vboda. Zanesljiva zaščita pred okužbo nastopi od 10 do 14 dni po cepljenju. Dovolj je že enkratno cepljenje. Le otroci, mlajši od devet let, ki še nikoli niso bili cepljeni proti gripi, morajo biti cepljeni dvakrat v presledku štirih tednov. Cepijo se lahko otroci od šestega meseca starosti.
Proti gripi se je treba vsako leto cepiti na novo, saj se virusi gripe hitro spreminjajo, zato strokovnjaki vsako leto pripravijo novo cepivo, ki ga prilagodijo razmeram kroženja virusov.
Lani se je v Sloveniji proti gripi cepilo 7,5 odstotka prebivalcev oziroma več kot 150.000 ljudi. Proti gripi se je treba vsako leto cepiti na novo, saj se virusi gripe hitro spreminjajo, zato strokovnjaki vsako leto pripravijo novo cepivo, ki ga prilagodijo razmeram kroženja virusov. V Sloveniji zaradi gripe vsako leto zboli približno 60.000 ljudi. Navadno se v času intenzivnega pojavljanja gripe poveča število bolnikov s pljučnico in število ljudi, ki morajo na bolnišnično zdravljenje zaradi drugih pljučnih bolezni, kot so astma, bronhitis ali srčno popuščanje. Okužba z virusom gripe lahko poslabša kakšno drugo, že prej prisotno bolezen.
Kako ločiti simptome gripe in simptome prehlada
| simptomi | prehlad | gripa |
|---|---|---|
| telesna temepratura | redko zvišana | visoka, nad 38 °C, tri do štiri dni |
glavobol | blag do zmeren | pogost in izrazit |
bolečine v mišicah in sklepih | blage do zmerne | izrazite |
splošno slabo počutje | blago do zmerno | izrazito, traja 2 do 3 tedne |
izčrpanost | zelo redka | nenadna in izrazita |
zamašen nos | pogost | redek |
obilen izcedek iz nosu | pogost | redek |
kihanje | pogosto | redko |
bolečine v grlu | pogoste | redke |
bolečine v prsih | blage do zmerne | pogoste |
kašelj | pokašljevanje | izrazit, suh, pogosto se razvije v hujšo obliko |
Kaj je nahod
Nahod je vnetje nosne sluznice. Poznamo veliko različnih vrst nahoda: prehladni nahod, alergijski nahod, nahod zaradi anatomskih nepravilnost v nosu, nahod, ki ga povzročajo nekatera zdravila, ter nahod, ki nastane zaradi vdihavanja dražečih snovi.
Najpogostejši je prehladni nahod, ki se pojavi pri navadnem prehladu. Povzročajo ga virusi prehlada, ki jih je okoli 200 vrst. Viruse najpogosteje z rokami prenesemo na nosno sluznico ali na očesno veznico in tako povzročimo obolenje. V povprečju smo odrasli nahodni dva- do trikrat na leto, otroci pa pogosteje.
Značilni znaki nahoda so izcedek iz nosu, ki je sprva voden in tekoč, zamašen nos, kar ovira dihanje skozenj, kihanje, dražeč občutek v nosu ter občutek polne glave.
Izcedek iz nosu lahko zmanjšamo z nosnimi dekongestivi. To so zdravila, ki skrčijo žilice v nosni sluznici in posledično zmanjšajo oteklino nosne sluznice ter izločanje sluzi. Uporaba naj ne traja dlje kot tri do štiri dni.
Kaj je kašelj
Kašelj je simptom mnogih bolezni in je za razliko od nahoda pogostejši pri gripi kot pri prehladu. Je refleksni obrambni mehanizem, ki je pomemben za čiščenje dihal in s tem za vzdrževanje zdravih dihalnih poti ter pljučnih mešičkov. Vzroki za kašelj so različni; lahko ga povzročijo mehanski delci, kot so prah, dim ali majhni tujki, ki jih vdihnemo. Kašljamo lahko zaradi vnetja dihalnih poti in vdihovanja kemičnih snovi. Kašelj lahko sprožijo tudi toplotni dražljaji – vroč ali hladen zrak –, vzrok pa je lahko tudi psihičnega izvora.
Glede na izkašljevanje delimo kašelj na neproduktivnega in produktivnega. Neproduktivni kašelj je suh, pri produktivnem pa izkašljamo izmeček.
Pri produktivnem kašlju uporabljamo zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje – ekspektoranse. Sekretolitični ekspektoransi razredčijo izločke, vplivajo na sestavo in prenos sluzi ter tako olajšajo izkašljevanje, sekretomotorični ekspektoransi pa povzročijo pospešeno premikanje izločkov iz dihalnih poti. Pri suhem kašlju pride v poštev uporaba zdravil, ki kašelj pomirjajo – to so antitusiki.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 27, november 2008.
