S cepljenji preprečujemo izbruh številnih nalezljivih bolezni zaradi imunosti, ki se razvije kot posledica cepljenja. Lasten imunski sistem nas bolj ali manj varuje pred mnogimi obolenji, ne pa pred vsemi. Zato so nekatera cepljenja življenjskega pomena.
Pri besedi cepljenje najpogosteje pomislimo na cepljenje otrok. Vemo, da je cepljenje otrok zelo spremenilo sliko obolenj, ki so še pred približno sto leti pogosto povzročala smrt. Manj odporni otroci in tisti, ki jih niso pravočasno ustrezno zdravili, so umirali.
Cepljenje pa je pomembno tudi za odrasle, posebno starejše od 65 let. Odrasli bi morali biti pozorni na naslednja vprašanja:
- proti katerim boleznim sem bil v otroštvu cepljen,
- kdaj je čas, da se znova cepim, ker je treba nekatera cepljenja dodatno okrepiti,
- ali spadam v starejšo populacijo in sem kadilec – starejši in kadilci so dovzetnejši za virus gripe in za pnevmokokne okužbe, zato je tovrstno cepljenje zanje posebno priporočljivo.
Odgovore na zgornja vprašanja je treba pretehtati individualno – najbolje v pogovoru s svojim osebnim zdravnikom. Imunski sistem posameznika je lahko boljši ali slabši in od tega je odvisno, kako se organizem odzove na vdor virusa ali bakterije.
Z razvojem medicinske stroke je bila odkrita tudi koristnost cepljenja odraslih, vendar moramo za to poskrbeti sami. Pri nas je zavest o pomembnosti cepljenja odraslih na solidni ravni, vendar je dobro, da si osvežimo pomen najpogostejših možnih cepljenj za odrasle. Navajamo jih kar po abecednem redu.
Gripa
Gripo povzročajo virusi, ki vsako leto krožijo po svetu. Gripa je nevarna zaradi možnosti pojava velikih epidemij ter resnih komplikacij, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in/ali bakterijske pljučnice. Zlasti je gripa nevarna za kronične srčne, pljučne, ledvične bolnike in za starejše osebe.
Za zaščito pred okužbo so izredno pomembni preventivni ukrepi. Najboljši in najučinkovitejši ukrep je preventivno cepljenje proti gripi z mrtvim cepivom. Cepivo je pripravljeno iz virusov, ki v jesensko-zimski sezoni (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije) krožijo po svetu.
Osebe, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporne proti virusom, ki povzročajo določeno vrsto gripe. Solidna zaščita pred okužbo nastane 10 do 14 dni po cepljenju. Cepljenje navadno poteka brez neželenih učinkov, od njih se najpogosteje na mestu vboda pojavita rdečina in lokalna bolečina.
»Nova gripa« (povzročitelj je virus H1N1) poteka kot akutna okužba dihal. Znaki obolenja so podobni znakom pri navadni, sezonski gripi: pojavijo se mrazenje, povišana telesna temperatura, izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu, suh kašelj. Poročajo tudi o nekaterih težjih primerih te bolezni (pljučnica z odpovedjo dihanja in smrtni izid). Podobno kot okužba z virusom sezonske gripe tudi okužba z novim virusom gripe poslabša osnovno, kronično bolezen.
Novi virus gripe se tako kot virus sezonske gripe prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju ipd., torej ob tesnem stiku z okuženo osebo.
Cepiva proti običajni sezonski gripi nas ne zaščitijo pred okužbo z novo gripo, zato bo izdelano posebno cepivo. Predvidoma bo cepivo proti novi gripi pri nas na voljo to jesen. Tako kot druge države je cepivo naročila tudi Slovenija. Dovoljenje za uporabo cepiva bo izdala Evropska agencija za zdravila (EMEA) na podlagi podatkov o učinkovitosti in varnostni cepiva. Ko bodo formalno zaključeni ti postopki, bodo evropske države in tudi Slovenija, pripravile načrt organizacije in izvedbe cepljenja prebivalstva.
Seveda pa v boju proti gripi ne gre pozabiti na lastno odpornost. Omogoča jo naš imunski sistem, ki ga je treba skrbno graditi. Pri tem moramo poudariti predvsem pomen zdrave prehrane: poleg vseh osnovnih živil je treba zaužiti zlasti dovolj vode, sadja, zelenjave (pri imunskem sistemu je koristen predvsem vitamin C, pa tudi vitamini D, E, B-kompleks ter minerali cink, magnezij in selen). Za gradnjo močnega imunskega sistema so pomembni tudi vsakodneven počitek, skrb za dobro počutje (telesna vadba, umirjenost – vsaj desetminutna meditacija dnevno, smeh, petje, veselje z domačo živaljo ...), skrb za svež zrak, sprehod po blagem soncu (vsaj okoli deset minut na dan). Koristno je tudi uživanje probiotikov, raznih rastlinskih izvlečkov (npr. ameriškega slamnika) in drugih snovi, ki se dobijo v lekarni za aktivacijo imunskega sistema.
Hepatitis
Hepatitis je vnetje jeter. Največkrat ga sprožijo razni virusi – poznamo vsaj sedem takih –, sicer pa so najpogostejši virusi hepatitisa A, B in C. Posledice akutnega virusnega hepatitisa so zlasti kronični hepatitis ter ciroza in rak jeter. Proti hepatitisu A in B se lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem. Po prejetju treh odmerkov kombiniranega cepiva proti hepatitisu A in B po do sedanjih podatkih traja zaščita pri odzivnikih na cepljenje vsaj 20 let, verjetno pa mnogo več.
Za vsa cepljenja velja, da so lahko nekateri ljudje neodzivniki, kar pomeni, da ne tvorijo zaščite po cepljenju; neodzivnikov na cepljenje je v populaciji zelo malo.
Proti drugim virusnim hepatitisom cepiva za zdaj še ni na voljo; tako v zavodih za zdravstveno varstvo potekajo testiranja na hepatitis C, da se morebitno obolenje odkrije in zdravi že v zgodnji fazi. Hepatitis C je nevaren zlasti zaradi prikritega poteka bolezni in velike razširjenosti. Zato je testiranje smiselno za vse, ki mislijo, da so bili izpostavljeni okužbi s hepatitisom C. Virusu hepatitisa C so še posebno izpostavljeni ljudje, ki intravenozno uživajo droge; tveganje za okužbo je prisotno tudi pri neprofesionalnem tetoviranju in prebadanju telesa, kjer pripomočki niso sterilizirani.
Klopni meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis je vnetje možganov in možganskih ovojnic. Bolezen prenašajo klopi, povzroča pa jo virus. Slovenija spada v endemično območje za to bolezen.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je sestavljeno iz treh odmerkov cepiva. Pozimi je pravi čas za prvi odmerek. Drugega dobite od enega do treh mesecev pozneje, tretjega pa od pet do 12 mesecev po prvem odmerku. Če se za prvega odločite šele spomladi, se da z drugim tudi nekoliko pohiteti. Prvi poživitveni odmerek sledi čez tri leta, naslednji pa vsakih tri do pet let.
Cepite se lahko v območnih zavodih za zdravstveno varstvo ali pri svojem izbranem zdravniku (zdravstveni zavodi, zasebne ordinacije ...).
Naj vas cena cepljenja ne ustavi; zaščita pred tem zoprnim virusom ni slaba zamisel. Previdnost pred klopi tudi potem ne bo odveč zaradi desetkrat pogostejše borelioze, za katero pa vsaj obstaja učinkovito zdravilo. Cepiva proti lymski boreliozi pa ni.
Meningokokni meningitis
Meningokokni meningitis je gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki poteka naglo in se brez zdravljenja izteče z bolnikovo smrtjo. Obolenje se lahko pojavlja posamično, lahko pa zboli tudi več oseb; govorimo o epidemičnem pojavljanju. Okužba se prenaša kapljično z drobnimi kapljicami, ki se sproščajo pri kihanju, kašljanju in govorjenju.
Proti okužbi se lahko zaščitimo s cepljenjem, ki ga priporočamo zlasti osebam, ki so zelo izpostavljene (npr. potnikom, ki potujejo na območja, kjer je bolezen razširjena). Cepimo odrasle osebe in otroke, starejše od dveh let. Če je izpostavljenost okužbi velika, se mora cepljenje obnavljati vsaka tri leta (posebna shema oz. časovno zaporedje odmerkov cepiva).
Pnevmokokna pljučnica
Okužba z bakterijo pnevmokok povzroča vnetje zgornjih dihal, npr. vnetje srednjega ušesa ali obnosnih votlin. Nevarnejša in resnejša pa je okužba spodnjih dihal – pljučnica. Kljub zdravljenju z antibiotiki je lahko pljučnica usodna posebno pri starejših ljudeh in bolnikih s kroničnimi boleznimi srca, pljuč, jeter ali ledvic.
Cepljenje svetujemo ljudem, starejšim od 65 let; odraslim in otrokom, starejšim od dveh let, če imajo kronično bolezen srca, pljuč, ledvic, sladkorno bolezen, bolezen jeter; osebam, ki so utrpele poškodbe glave ali imajo cerebrospinalno fistulo; bolnikom, ki so izgubili vranico; bolnikom z rakom bezgavk ali krvotvornih organov; bolnikom po transplantaciji kostnega mozga ali notranjega organa; bolnikom, ki se zdravijo z obsevanjem ali s kemoterapijo; bolnikom, ki dalj časa prejemajo večje odmerke kortikosteroidov; osebam, ki so okužene s HIV.
Večina ljudi za dolgotrajno zaščito potrebuje samo en odmerek cepiva. Osebe, ki imajo oslabljen imunski sistem, pa je priporočljivo znova cepiti po petih oziroma treh letih, če je bila cepljena oseba mlajša od deset let.
Rumena mrzlica
Rumena mrzlica je virusna bolezen, ki je razširjena v Afriki ter Srednji in Južni Ameriki. Bolezen je poznana že dolgo časa, saj njene opise prepoznamo v starih zgodovinskih zapisih. Mrzlico imenujemo »rumena«, ker se pri obolelih pojavi zlatenica, pri kateri se rumeno obarvata koža in očesna veznica. Čeprav imamo že 60 let na voljo učinkovito cepivo proti tej bolezni, število bolnikov v zadnjih dveh desetletjih narašča. Rumena mrzlica je danes spet pomemben javnozdravstveni problem.
Pri nas se navadno cepimo, ko odhajamo na potovanja v te kraje, in sicer deset dni pred potovanjem. Tako pridobljena zaščita proti rumeni mrzlici traja deset let.
Steklina
Steklina je virusno obolenje centralnega živčnega sistema. Obolevajo toplokrvne živali, ki z ugrizom okužijo človeka. Po pojavu znakov okužbe se bolezen najpogosteje konča s smrtjo poškodovane osebe, če ne ukrepamo pravočasno in ne izvedemo postekspozicijskega cepljenja. To je obvezno za vse osebe, pri katerih obstaja tveganje za okužbo zaradi kakšnega izmed naštetih stanj:
- pri osebi, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
- pri osebi, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod desetdnevnim veterinarskim nadzorom;
- pri osebi, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v desetih dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
- pri osebi, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline prek sluznice ali poškodovane kože.
Najnevarnejše so rane, ki segajo čez podkožje. Doba inkubacije (čas od okužbe do izbruha bolezni) je dolga več tednov ali mesecev. Virus od mesta vnosa potuje po živcih do možganov in se tam hitro razmnožuje ter nato razširi po različnih delih telesa. Do zdaj ne poznamo testa, s katerim bi ugotovili steklino pred izbruhom bolezenskih znakov.
Pred odhodom na območja, kjer je tveganje za okužbo veliko, se lahko pred steklino zaščitimo s cepljenjem. Preventivno se proti steklini cepi s tremi odmerki cepiva v mišico nadlahti po shemi: 0, 1, 3 tedne po prvem odmerku cepiva. Potniki, ki potujejo na območja, kjer je steklina pogosta, se lahko cepijo na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Pri ugrizu pa se cepljenje pri poškodovani osebi odredi po zdravniškem pregledu poškodovane osebe. Poškodovanec v 28 dneh prejme pet odmerkov cepiva.
Tetanus
Bacil tetanusa je prisoten v zemlji, v človeških in živalskih iztrebkih (konjev, krav, psov, mačk, podgan, piščancev). Vstopna mesta za okužbo so navadno rane, vbodi, ureznine. Več obolenj je v poletnih mesecih.
Tetanus je obolenje, ki ga lahko preprečimo. Cepivo proti tetanusu je varno in zelo učinkovito. V Sloveniji obvezno cepimo predšolske in šolske otroke ter poškodovane osebe, pri katerih je od cepljenja minilo več kot pet oziroma deset let. Osnovno cepljenje po nekaj letih namreč oslabi in zato sledi poživitveno cepljenje, ki se izvaja po različnih shemah – po navadi na pet oziroma deset let.
Pri nas se odrasli torej najpogosteje srečamo s cepljenji proti gripi, hepatitisu, klopnemu meningoencefalitisu, meningokoknemu meningitisu, pnevmokokni pljučnici, rumeni mrzlici, steklini in tetanusu. Posebej se moramo zavedati nevarnosti stekline, ki se lahko konča s smrtjo, če se ne cepimo pravočasno. Verjetno nam je od vseh cepljenj najbolj poznano cepljenje proti gripi – še posebno zdaj, ko se je pojavila »nova gripa«. Prav ob gripi pa je dobro še enkrat poudariti pomen lastnega imunskega sistema, ki ga moramo graditi vsak dan posebej z zdravim načinom življenja.
Povzeto po spletnih sporočilih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (Alenka Skaza, dr. med.) in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).
