Končno ste se, upam vsaj, po napornih počitnicah že utirili v svoje vsakdanjike in ugotovili, da so vaše vrtove preplavile zrele, domače vrtnine.
Seveda ni nič lepšega od tega, da s svojega vrta odtrgate zrel paradižnik z okusom, izkopljete čebulo s še močnejšim okusom ali pa nagrebete nekaj gomoljev za krompirjevo solato. V poplavi zelenjave, ki jo lahko z veseljem delite še med sosede, sorodnike in prijatelje, pa vendarle nekoliko izstopajo buče in bučke.
Ni ga kompostnika ali neurejenega vrta, kjer ta zelenjava ne bi uspevala, brez posebnega truda. Greste na morje in se vrnete v bučkolandijo. Zdi se celo, da se bučke kar same posadijo, zato da bi nam parale živce s skrbmi, kako in kje jih porabiti.
Predvidevam, da jih vseeno ne pridelate toliko, da bi iz semen stiskali olje ali da bi semena sušili za grickanje pred teve ekrani, zato vam bom posredoval dva načina, da se jih ne naveličate prehitro.
Prvi je bučkov zos. Moja žena ga pripravi tako, da najprej polovico sesekljane čebule opraži na olivnem olju. Polovico velike podolgovate jedilne buče olupi, po dolgem prereže in jo očisti vseh semen. Meso nariba na krožnik in ga doda čebuli, potem ko ta že nekoliko postekli. Oboje na srednjem ognju praži še nekaj minut in nato zalije s kozarcem vode. Soli, popra in kuha na malem ognju.
Za boljši okus olupi in očisti semen še kumarico in jo nariba v zos. Doda na drobno sesekljan strok ali dva česna in še nekoliko zalije z vodo.
Zos nato na srednjem ognju kuha vsaj pol ure. Tako pripravljena omaka je odlična priloga k pečenemu piščančjemu ali puranjemu zrezku, zraven pa pripravimo še pire krompir.
Bučkov zos lahko serviramo tudi kot samostojno jed in ji nekaj teže dodamo s koščki dveh ali treh krompirjev, ki jih kuhamo v zosu od začetka. Gostoto zosa reguliramo z daljšim kuhanjem, da voda izpari in se krompir razkuha, lažje pa je doliti manj vode in s tem ohraniti svežino. Poleg postrežemo v toasterju opečene kose kruha in dober tek.
Drugega načina se ne ustrašiti zaradi olja, je pa sicer kopiran star balkansko papriški recept. Olupljeno in očiščeno meso bučk narežemo na dva do tri milimetre debele trakove. Na rebrastem teflonu ali pa v pečici na žar programu z malo ali skoraj nič olja bučke spečemo, kot bi spekli podolgovate rdeče makedonske paprike.
Pečene bučke odložimo v plitvo posodo (najraje stekleno s pokrovom) in še v tople vmešamo na drobno sesekljan strok česna. Ko se bučke ohladijo, jih prelijemo z dobrim olivnim oljem, po možnosti domačim ali pa ekstra deviškim. Še enkrat dobro premešamo, pokrijemo in odložimo v hladilnik.
Naslednji dan jih poleg zrezka namesto solate priložimo kar na krožnik, jedci naj si jih dosolijo po okusu. Lahko tudi poprajo. Tako pripravljene bučke sicer gredo najraje kar same k narezkom namesto dolgočasnih, kislih vložencev.
Pridno pobirajte in koristite, kar ste sadili in sejali, še prehitro bo zima tu in z njo tone mesa, zelja in repe, ocvirkov … … mmmmmnjam.
