Vedno več ljudi se zaveda, kako pomembno je zdravje, in živi po načelu bolje preprečiti kot zdraviti. Zdravje in dobro počutje vzdržujemo z zdravim načinom življenja in zdravo prehrano. Zdrave prehrane pa seveda ni brez zelenjave. V naslednjih vrsticah vam predstavljamo brokoli – zelenjavo, ki zaradi svojih ugodnih vplivov na zdravje postaja čedalje bolj priljubljena.
Nad brokolijem so bili očarani že stari Rimljani, ki so ga imenovali tudi pet zelenih Jupitrovih prstov. Jedli so ga s smetano, z vinom, začimbami. O gojenju in uporabi brokolija je pisal tudi italijanski naravoslovec in pisatelj Plinij starejši (23 do 79 n. št.). Sin rimskega cesarja Tiberija, Drusus, je tako oboževal brokoli, da ves mesec ni jedel nič drugega kot samo brokoli. V Angliji so brokoli spoznali na začetku 18. stoletja, vendar ga niso sprejeli z navdušenjem. Nad njim so, prav tako kakor Francozi, vihali nosove. »Stebla se jedo kot beluši, cvetovi pa kot cvetača,« je leta 1775 o brokoliju v svoji knjigi zapisal Američan John Randolph. Kljub navdušujočemu opisu pa brokoli tudi pri Američanih sprva ni bil uspešen. V zgodovini je tako večkrat za daljša obdobja izginil iz zapisov, kar kaže, da je bil tako nepriljubljen, da ga tedaj preprosto niso uporabljali.
Brokoli (Brassica oleracea L. var. italica) izvira iz Sredozemlja. Uvrščamo ga v družino križnic (Brassicaceae), kamor spadajo tudi cvetača, zelje, brstični ohrovt in drugi. Brokoli in cvetača razvijejo cvetne popke, ki ostanejo v tej obliki in se ne odprejo. Jemo lahko cvetne popke, mlade liste in mehke dele stebla. Steblo je navadno precej debelo, popke obdajajo listi. Za razliko od cvetače zunanji listi ne prekrivajo glave, zato se brokoli obarva zeleno. Obstaja več vrst brokolija. Najbolj znana sorta ima zelene cvetove, redkejše pa so sorte z vijoličastimi, belimi ali rumenimi cvetovi.
Zaradi navdušujočega seznama snovi, kot so beta karoten, vitamin C, kalcij, indoli idr., brokoliju pripisujejo tudi preventivno delovanje pred številnimi boleznimi (sladkorna bolezen, osteoporoza, visok krvni tlak).
Brokoli je kar nekakšen heroj med zelenjavo, saj je izjemen vir hranilnih snovi. Vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate in vlaknine ter ima nizko energijsko vrednost, le 27 kcal na 100 gramov. Zelo bogat je z minerali (kalcij, magnezij, kalij, železo, cink, fosfor) in vitamini (vitamin A, vitamini B1, B2, B3, B6 in vitamin C), ki pomagajo krepiti imunski sistem, kalcij pa je nujen za močne kosti, ter antioksidanti (flavonoidi, karotenoidi, fenoli, indoli in sulforafani, koencim Q10). Ti pomagajo pri preventivi srčno-žilnih bolezni in ščitijo telo pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. To so atomi, molekule ali ioni z vsaj enim elektronom brez para. So visoko reaktivne molekule, ki poškodujejo celične strukture, beljakovine, maščobe, DNK in RNK.
Zaradi navdušujočega seznama snovi, kot so beta karoten, vitamin C, kalcij, indoli idr., brokoliju pripisujejo tudi preventivno delovanje pred številnimi boleznimi (sladkorna bolezen, osteoporoza, visok krvni tlak, menda pa uživanje brokolija zmanjša tudi možnost za nastanek očesne mrene) in še mnogo drugih pozitivnih lastnosti. V svetu poteka veliko različnih raziskav o vplivu brokolijevih sestavin na človekovo zdravje. Večina jih je usmerjenih v varovanje pred nekaterimi vrstami raka in v pomoč pri zdravljenju bolnikov z rakom.
Kljub izjemnim lastnostim pa je brokoli še vedno premalokrat na našem jedilniku. Lahko ga jemo kar surovega, na primer v solati, mogoče pa ga je pripraviti na najrazličnejše načine. Iz njega lahko pripravimo juho, omako, ga skuhamo na pari in uporabimo za prilogo, pečemo in pražimo, kakor komu ustreza. Saj veste, kuharska domišljija je brezmejna. Nikakor pa ne smemo pustiti, da brokoli znova utone v pozabo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 20, marec 2008.
