Pija Šumer je običajna mladenka z velikimi sanjami. Je študentka 3. letnika medicine, nekdanja udeleženka tekmovanja za miss športa in vrhunska voznica vodnih skuterjev. Na dirkah svetovnega prvenstva je tekmovalka, na katero morajo resno računati tudi moški konkurenti. Lani je na svetovnem prvenstvu zasedla drugo mesto med ženskami in četrto v moški konkurenci. Doslej je kar šestkrat osvojila naslov slovenske prvakinje, v letih 2009 in 2010 pa tudi prvakinje na tekmah za pokal Alpe Adria v ženski kategoriji.
Pijo je nad športom navdušil oče. Smučati se je naučila pri treh letih, pri šestih je v tej disciplini že tekmovala, pri sedmih pa je prvič sedla na motor. To jo je posredno pripeljalo v »sedlo« vodnega skuterja, katerega ponosna lastnica je postala leta 2006.
Zakaj ravno vodni skuter, Pija?
Michael Jordan s pogodbo z družbo Nike zasluži več kot vsi zaposleni v tovarnah te družbe v Maleziji.
Prvič sem se srečala s skuterjem že pri osmih letih na morju, vendar se takrat še ni zgodila ljubezen do tega športa. Pred šestimi leti pa sem se odločila, da začnem v jet skiju tekmovati. Ta šport je pridobival na veljavi, dirke so se začele odvijati na reki Dravi v Mariboru. Ravno v tem času sem se zaradi poškodb odločila, da preneham z alpskim smučanjem, in ugotovila, da so vodni skuterji šport zame. In so res!
Kako je potekala vaša tekmovalna pot?
Svoje prvo tekmovanje sem odpeljala v Zagrebu, in sicer za pokal Alpe Adria, ki šteje tudi za slovensko državno prvenstvo. Doslej sem se že udeležila tekmovanj na vseh ravneh. 
Vsa leta tekmujem za slovensko državno prvenstvo in pokal Alpe Adria, kjer nastopajo tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Nemčije … V sezoni 2007 sem se udeleževala tekmovanj za evropski pokal serije ejsba (European Jet Ski and Boat Association). Lani sem nastopila najprej na evropskem prvenstvu serije uim (Union International Motonautique) in tekmovanju svetovnega prvenstva uim, nato pa sem sezono kronala še z nastopom na svetovnem prvenstvu serije ijsba (International Jet Ski and Boat Association) v zda. V letošnji sezoni bom poleg slovenskega državnega prvenstva in pokala Alpe Adria nastopila še na vseh tekmovanjih svetovnega prvenstva serije uim (tri od petih dirk so že bile) in na evropskem prvenstvu serije ijsba. Za svoj največji uspeh bi označila 1. mesto na dirki svetovnega prvenstva serije UIM, letos maja na Sardiniji, kjer sem nato dosegla še skupno 2. mesto. Celotno tekmovanje preko vikenda je namreč sestavljeno iz dveh posamičnih dirk, in na eni od teh dveh sem torej zmagala. Doseganje dobrih rezultatov mi po eni strani pomeni izziv, po drugi strani pa upam, da bom z njimi pripomogla tudi k večji prepoznavnosti tega športa v Sloveniji.
Kakšni so vaši načrti v tem športu, kako ga nameravate uskladiti s študijem medicine?
Idej za prihodnost, povezanih z vodnimi skuterji, je kar nekaj, vendar je na prvem mestu moj študij, zato je realizacija teh idej odvisna tudi od uspešnosti študija medicine. Prav zaradi študija se načrti kujejo in uresničujejo kar sproti, tako da vam jih trenutno kar težko zaupam. Bliža se konec sezone in moj cilj je obdržati 1. mesto v pokalu Alpe Adria med ženskami in uvrstitev na stopničke na zadnjem tekmovanju za svetovno prvenstvo serije uim, ki bo potekalo oktobra na Kitajskem. Načrti za naprej pa … pustimo se presenetiti. Zavedam se, da to ni šport, s katerim bi se (vsaj na naših tleh) lahko preživljala, po drugi strani pa si brez tega športa ne znam predstavljati življenja.
Zaupajte nam svoje občutke in misli, ko tekmujete in gre za sekunde.
Če sem odkrita, ne vem, kaj se zgodi takrat, ko sem na progi. Tega občutka si nekako ne morem zapomniti, najbrž zato, ker je nekaj posebnega. Preden se podam v tekmo, grem še enkrat z mislimi skozi progo in premislim o pasteh na progi in to je to, naslednja misel, ki se je spomnim, je šele tista, ko direktor dirke zamahne s ciljno zastavo.
Tekmujete skupaj s fanti ali v ženski konkurenci?
Jet ski je precej drag šport in brez staršev ne bi šlo, saj sta moj največji pokrovitelj. Praktično vso opremo, od skuterjev (trenutno imam štiri), čelad, neoprenskih oblačil do bencina in potovanj, krijeta starša. Slovenski trg je majhen in v naši državi je težko dobiti nekoga, ki bi te v športu, kot je ta, finančno podpiral.
Obstajajo sicer ženske kategorije, vendar lahko kot ženska nastopaš tudi v moški kategoriji (obratno seveda ne). Sama sicer menim, da se, ko nadenemo čelado, razlike med spoloma zabrišejo, vsi smo enaki in vsak lahko zmaga, vendar pa gre za fizično naporen šport, in ker smo ženske telesno šibkejše, se nekoliko težje spopademo z moško konkurenco. Kljub temu smo ženske že mnogokrat dokazale, da smo moškim na progi lahko povsem enakopravne, tako da je to, da gre za moški šport, le še stereotip.
Ali potrebujete veliko ekipo?
Pravzaprav ne, starši in partner, ki me popolnoma podpirajo, so edini in nepogrešljivi del moje ekipe, ki me spremlja povsod. Ta šport predstavlja velik zalogaj – tako finančno kot tudi glede vložene energije in časa, ne samo s strani tekmovalca, ampak tudi spremljevalne ekipe.
Kako pa si financirate opremo?
Gre za precej drag šport in brez staršev ne bi šlo, saj sta moj največji pokrovitelj. Praktično vso opremo, od skuterjev (trenutno imam doma štiri), čelad, neoprenskih oblačil do bencina in potovanj, krijeta starša. Slovenski trg je majhen in v naši državi je težko dobiti nekoga, ki bi te v športu, kot je ta, finančno podpiral. Za prihodnjo sezono se sicer dogovarjam z enim od opremljevalcev za sponzoriranje v obliki oblačil, tako da bo morda v prihodnje kaj bolje.
