Osnovna dejstva o raku:
Od rojenih leta 2007 bo do svojega 75. leta starosti za rakom zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. V zadnjih letih zboli za rakom blizu 12.000 Slovencev, več kot 6.000 moških in 5.500 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.500, okrog 3.000 moških in 2.400 žensk; med nami živi že več kot 70.000 ljudi, ki so bili zdravljeni zaradi ene od rakavih bolezni.
Kljub temu, da se ogroženost z rakom zmerno veča, je največja v starejših letih; od vseh rakavih bolnikov jih je kar 58 % zbolelo po svojem 65. letu. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo.
Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
Presejalni programi za rake, ki jih priporoča Svet Evropske zveze (ez) in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, ter zgodnje odkrivanje bodo zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke in rakom materničnega vratu; pri slednjih dveh bodo zmanjšali tudi incidenco.
Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2001–2005, je bilo 44-odstotno, bolnic pa 59-odstotno. Kljub temu da se preživetje slovenskih bolnikov boljša, je pri najpogostejših rakavih boleznih še vedno pod povprečjem Evropske zveze; izboljšanje je mogoče doseči z zdravstvenovzgojnim prosvetljevanjem prebivalstva in zgodnejšim odkrivanjem bolezni, seveda pa tudi z izboljšanjem organiziranosti zdravstvene službe.
Zbiranje podatkov o bolnikih z rakom v Sloveniji
Zbiranje podatkov o bolnikih z rakom ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj imamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (oil) enega najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi, Register raka Republike Slovenije (v nadaljevanju Register). Ustanovljen je bil leta 1950 kot posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o incidenci raka, prevalenci in preživetju bolnikov z rakom. Podatke o umrljivosti za rakom pa zbira Inštitut za varovanje zdravja in jih redno pošilja banki podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (szo). Ti podatki so pomembno izhodišče za ocenjevanje obremenjenosti države z rakom, za načrtovanje in ocenjevanje onkološke primarne in sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, za načrtovanje zmogljivosti in sredstev, ki so potrebni za obvladovanje rakavih bolezni (osebje, medicinska oprema, posteljne zmogljivosti), ter za klinične in epidemiološke raziskave v Sloveniji in v sklopu širših mednarodnih raziskav.
Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
Politične in ekonomske okoliščine so v zadnjih desetletjih večini Slovencev močno spremenile življenjski slog, njihovo izpostavljenost karcinogenom v delovnem in življenjskem okolju, povzročile pa tudi spreminjanje organizacije zdravstvenega varstva. Ker je latenčna doba pri raku večinoma daljša od 20 let, je mogoče sklepati, da se posledice teh sprememb še niso pokazale v celoti. V zadnjih letih zboli za rakom blizu 12.000 Slovencev, več kot 6.000 moških in 5.500 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.500, okrog 3.000 moških in 2.400 žensk; med Slovenci trenutno živi že več kot 70.000 ljudi, ki so bili kdaj zdravljeni zaradi ene od rakavih bolezni. Ker se rak bolj pojavlja med starejšimi, številnejša povojna generacija pa se bliža temu obdobju, je pričakovati, da bo breme te bolezni pri nas vse večje, četudi ostane raven nevarnostnih dejavnikov enaka, kot je danes.
Razširjenost raka v Sloveniji leta 2007
Breme raka opisujemo z osnovnimi kazalniki, kot so incidenca, umrljivost, prevalenca in preživetje. Incidenca pomeni število vseh v enem koledarskem letu na novo ugotovljenih primerov raka v točno določeni populaciji. Prevalenca je število vseh živih bolnikov z rakom na določen datum ne glede na leto diagnoze. Groba incidenčna stopnja je število novih primerov na 100.000 oseb opazovane populacije. Če analiziramo incidenco v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če primerjamo incidenco med populacijami z različno starostno strukturo, je potrebo uporabiti eno od metod starostne standardizacije. Starostno standardizirana stopnja je teoretična incidenčna stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije enaka starostni strukturi v standardni populaciji. Registri raka običajno uporabljajo kot standardno svetovno prebivalstvo.
Na novo je leta 2007 za rakom zbolelo 11.607 ljudi, 6.083 moških in 5.524 žensk. Bolezen je bila mikroskopsko potrjena pri 10.913 primerih (94,0 %). V zadnjih 10 letih (v letih 1998 do 2007) se je incidenca raka v Sloveniji zvečala za 35 % med moškimi in za 27 % med ženskami, umrljivost pa za 18 % pri moških in za 16 % pri ženskah (tabela 1). Več kot polovica zvečanja incidence gre na račun staranja prebivalstva.
Leta 2006 je bila ocenjena starostno standardizirana incidenčna stopnja raka pri obeh spolih v Sloveniji (438,5/100.000 pri moških in 319,0/100.000 pri ženskah) manjša od povprečne v Evropski zvezi (ez) (463,0/100.000 pri moških in 325,5/100.000 pri ženskah).
Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti. Leta 2006 je bila ocenjena umrljivost za rakom pri obeh spolih (283,1/100.000 pri moških in 148,8/100.000 pri ženskah) nekoliko večja od povprečne v ez (236,4/100.000 pri moških in 136,2/100.000 pri ženskah).
Po podatkih Registra je mogoče predvideti, da bo od rojenih leta 2007 za rakom do 75. leta starosti zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. Breme raka je odvisnood starosti. Od 11.607 ljudi, ki so za njim zboleli v Sloveniji leta 2007, je bilo manj kot 1 % otrok in mladostnikov (to je mlajših od 19 let), skoraj 2,2 % je bilo starih 20–34 let, 9,4 % 35–49 let, 30,0 % 50–64 let, 57,8 % pa je bilo starih 65 let ali več. S staranjem prebivalstva je zato pričakovati, da se bo število novih primerov večalo, s tem pa se bo večala tudi obremenitev zdravstvene službe.
Trend starostno standardizirane incidenčne in umrljivostne stopnje v obdobju 1985–2007 pri moških in ženskah prikazuje slika 1. Incidenčna in umrljivostna stopnja sta večji pri moških; ob tem ko se standardizirana incidenčna stopnja pri obeh spolih veča, se umrljivostna stopnja manjša – pri moških od leta 1997 z letnim padcem za 1,5 %, pri ženskah pa od leta 1993 za povprečno 1,1 % na leto. Manjšanje verjetnosti smrti za rakom ob večanju incidence kaže, da je zdravljenje uspešnejše in da vse več bolnikov ozdravi ali živi z rakom, medtem ko jih je poprej več umrlo.
Prvih pet po številu novih primerov najpogostejših rakov (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate) dosega 56,5-odstotni delež vseh novih primerov rakave bolezni. Pri moških je bil leta 2007 najpogostejši rak prostate (16,9 % vseh rakov, ugotovljenih pri moških) (slika 2). Na prvem mestu je zamenjal pljučnega raka, ki je bil najpogostejši rak pri moških vse od leta 1967. Znano je, da se je incidenca pljučnega raka večala vse do začetka devetdesetih let, ko se je ustalila na vrednosti okrog 85/100.000; starostno standardizirana incidenčna stopnja se pri moških od leta 1993 manjša, in sicer v povprečju za 1,6 % letno.
Pri ženskah ostaja na prvem mestu z 21-odstotnim deležem rak dojk (slika 2) in njegova incidenca se še veča. Pri obeh spolih se večajo incidence raka debelega črevesa in danke, malignega melanoma in drugih kožnih rakov, trebušne slinavke in nehodgkinovih limfomov; pri moških se veča tudi incidenca raka mod, pri ženskah pa pljučnega raka in raka materničnega telesa. Incidenca raka materničnega vratu pa se ne veča več od leta 2003.
Preživetje bolnikov z rakom
V avgustu 2008 je izšlo že tretje obsežnejše poročilo Registra o preživetju slovenskih bolnikov z rakom. Obravnava tiste, ki so zboleli in bili zdravljeni v samostojni državi Sloveniji. Kaže napredek, ki so ga zagotovili slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo v 15 letih; o doseženem in možnostih za še boljše rezultate pišejo kolegice in kolegi, ki se dnevno ukvarjajo s specifičnim zdravljenjem bolnikov z rakom na Onkološkem inštitutu Ljubljana in klinikah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Pomembna ugotovitev te analize je, da se preživetje odraslih bolnikov z rakom (brez kožnega) s časom pri večini rakavih bolezni pomembno izboljšuje; v deset letih (1991– 1995 in 2001–2005) se je petletno relativno preživetje vseh bolnikov izboljšalo za 12 odstotnih točk (s 40 na 52 %), moških za 14 (s 30 na 44 %) in žensk za 10 (z 49 na 59 %).
Posamezne rakave bolezni so razvrščene glede na pogostost in na uspešnost zdravljenja v tri skupine. V prvi so pogostejše rakave bolezni, ki so v obdobju 2001–2005 posamično obsegale 3 % ali več skupnega bremena raka pri odraslih, skupaj pa 61 %. V tej skupini se je preživetje v 10 letih zvečalo za 10 odstotnih točk ali več pri vseh rakavih boleznih, razen pri dveh, kjer tudi v Evropi ni večjega napredka (pljuča, maternično telo); najbolj se je preživetje popravilo pri raku prostate (za 26 odstotnih točk), sledijo debelo črevo (16 odstotnih točk), dojka (14 odstotnih točk), kožni melanom (12 odstotnih točk), danka (11 odstotnih točk) in želodec (10 odstotnih točk). Po rezultatih raziskave Eurocare-4 pa preživetje slovenskih bolnikov, zbolelih za temi rakavimi boleznimi v letih 2000–2002, zaostaja za evropskim povprečjem, največ pri raku prostate, za 16 odstotnih točk. Zagotovo je prav ta skupina slovenskemu onkološkemu zdravstvenemu varstvu poseben izziv.
Skupina redkejših rakavih bolezni, ki so v obdobju 2001–2005 posamično obsegale manj kot 3 % skupnega bremena raka pri odraslih, ni enotna. V prvi podskupini so tiste rakave bolezni, kjer je preživetje slovenskih bolnikov enako ali celo boljše, kot je evropsko povprečje; z najboljšim preživetjem izstopajo bolniki z rakom mod, ščitnice in Hodgkinovo boleznijo. V drugi podskupini so raki, pri katerih preživetje zaostaja za evropskim povprečjem (urološki in hematološki raki ter večina rakov glave in vratu). Podobno kot drugod je tudi v Sloveniji preživetje bolnikov, starih 75 let in več, slabše, kot je pri mlajših (vendar pa se je v opazovanem obdobju izboljšalo za 9 odstotnih točk). Spodbudna ugotovitev za Slovenijo pa je, da je preživetje otrok in mladostnikov v evropskem povprečju; v zadnjem obdobju je bilo 83-odstotno, za 12 odstotnih točk večje kot deset let prej.
Zaključek
V Sloveniji si zdravstvo že dolga leta prizadeva z raznimi ukrepi celovito nadzorovati raka, vendar šele zadnji dve leti v obliki pisnega zavezujočega državnega programa z zastavljenimi cilji in merljivimi dosežki. Predvidevamo, da bo program letos tudi formalno sprejet. Izkušnje držav s takimi programi dokazujejo – in to je povzeto v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, ki jim sledimo tudi pri nas –, da je s takim dokumentom, v katerem so cilji jasno zastavljeni, z ukrepi, ki so dobro načrtovani in finančno podrti, ter s sprotnim spremljanjem kakovosti ukrepov in učinkov zanesljivo mogoče izboljšati nadzor nad rakom.
K vrednotenju učinkovitosti Državnega programa obvladovanja raka bo zagotovo pripomogel tudi interaktivni državni spletni portal za elektronski dostop do najpomembnejših kazalnikov bremena raka, ki jih zbira rrrs (incidenca, prevalenca in preživetje), pa tudi državna zdravstvena statistika (umrljivost). Interaktivni spletni portal Slora, ki bo zaživel jeseni 2010, bo omogočal preprost in hiter dostop do podatkov o raku v Sloveniji in primerjavo z drugimi državami v eu in v svetu, s strokovnimi razlagami bo olajšal razumevanje podatkov in seznanjanje vseh uporabnikov z nevarnostnimi dejavniki raka, možnostmi zgodnjega odkrivanja in uspešnosti zdravljenja. S komunikacijskim mostom med uporabniki in strokovnjaki bo še dodatno pripomogel k objektivnemu in verodostojnemu informiranju o raku vseh ciljnih skupin prebivalstva.
Viri podatkov
- 58th wha resolution on cancer prevention and control. Dostopno na: www.who.int/cancer/media/news/ WHA58%2022-en.pdf. Cancer control. Knowledge into action. Wha guide for effective programmes. Planning. Geneva: who, 2006. Dostopno na: www.who.int/cancer/modules/ Planning%20Module.pdf.
- Eco. European cancer observatory. Lyon: International agency for research on cancer, 2009. Dostopno na: eu-cancer.iarc.fr.
- Incidenca raka v Sloveniji (1985–2006). Ljubljana: Onkološki inštitut, Register raka za Slovenijo, 1988– 2009.
- Incidenca raka v Sloveniji 2007. Ljubljana: Onkološki inštitut, Register raka za Slovenijo, 2010 (v pripravi).
- National cancer control programmes: policies and managerial guidelines. 2nd ed. Geneva: who, 2002. Dostopno na: www.who.int/cancer/media
- Primic – Žakelj, M., Zadnik, V., Žagar, T., Zakotnik, B. Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1991–2005 v Sloveniji. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2009: 318.
- Verdecchia A, Francisci S, Brenner H, Gatta G, Micheli A, Mangone L, Kunkler I; the Eurocare-4 working group. Recent cancer survival in Europe: a 2000–02 period analysis of Eurocare-4 data. Lancet Oncol 2007; 9: 784–96.
