Če so nas ob koncu leta omamljale razne vrste substanc, od tekočih do trdih »goriv«, nas je verjetno v prvem tednu službe le-ta tudi že dodobra streznila. In ko tako streznjen razmišljam nazaj, se spomnim daril, ki mi jih je pod smrekico nastavil rdeče-beli gospod z dolgo brado.
Kar se mene tiče, je ta gospod ob zadnjem božiču nekajkrat zelo dobro ocenil, kaj potrebujem, nekajkrat pa tudi zelo brcnil v temo. Ne vem sicer, kakšne narave ste ostali ljudje, mene z darili nikakor ne poskušajte presenetiti. Tako jaz pred novim letom vsem božičkom na glas razlagam, kaj bi imel, da se ja ne bi raztrgali v trgovini z brisačami, posteljninami, dolgimi gatami ali ne preveč higienskimi gosposkimi robci za gospode v oblekah.
Božiček je včasih sicer neposlušen in raje dela na kvantiteti kot na kvaliteti in v pomanjkanju časa in v poplavi nakupov v veletekstilu končno nekje najde še zadnji predmet, ki bi sam po sebi bil čisto zadosten. Termometer za pikat v pečenko.
Če sem se še ne dolgo nazaj smejal na račun tistih, ki ne vedo, kdaj je pečenka pečena, sem si kmalu po božiču premislil. Uroš mi je sicer razložil, da petdeset stopinj v sredini pečenke pomeni mavrico od znotraj navzven, a sem bil vseeno nekoliko skeptičen.
Kupil sem kos zorjene pljučne govedine. Zorjeno pomeni, da moj mesar da sveže meso v vakuum, kjer ga zori naslednjih nekaj tednov. Torej, če vaš mesar nima zorjenega mesa, naj s svežega popivne kri in ga da v vakuum, vi ga pa v domačem hladilniku zorite še kaka dva tedna ali več. Ko ga odprete, se ne ustrašite nekoliko bolj kiselkastega vonja, meso ni pokvarjeno.
Tak kos mesa naoljite z vseh strani in na gosto popoprajte, prav tako z vseh strani. Naj bodo vsi deli mesa prekriti s poprom na milimeter debelo. Meso dajte v razgreto pečico na 170 do 180 ̊̊C. V pečici pustite meso približno trideset do štirideset minut, odvisno od velikosti kosa. Moj je bil nekje polkilogramski in po pol ure sem prvič zasadil svoj novi kuhinjski pripomoček, svoje božično darilo, v meso. Po več sreče kot pameti je termometer v prvo pokazal petdeset stopinj, vzel sem pečenko ven in jo narezal na polcentimetrske rezine v poprovem ovoju.
Sledilo je vsesplošno navdušenje prisotnih in lesk ponosa v mojih očeh. Kot prilogo že na začetku naložite okoli pečenke deset do dvanajst suhih fig. Po pol ure jih vzemite ven in s paličnim mešalnikom zmiksajte, dodajte žličko gorčice in dve žlički kisle smetane in zamešajte. Servirajte kot pol omako h kosom pečenke. Poskusite.
Poper vas lahko preseneti, zato se ga morate navaditi in si ga z vsakim grižljajem znati enakomerno dozirati, soli pa naj si vsak sam po okusu.
V novem letu vam želim vse boljše, za naslednji božič pa tistim, ki kuhajo, kupite termometer za v pečenja, lahko tudi servirni pladenj ali servirne vilice. Česarkoli bodo veseli. Ali pa jih vprašajte, česa še nimajo. Se obnese.
