Prihaja čas poletja in s tem čas počitnic, ko občutno več časa preživimo v naravi. Ker se narava že prebuja in z njo tudi žuželke, je dobro vedeti, kako preprečiti pike oziroma blažiti njihove posledice. Pred dopustom je zelo dobro vedeti tudi, katere bolezni so pogoste na področju, kamor potujemo, in kaj lahko storimo, da pike in okužbe preprečimo. Previdnost ni odveč, saj sami lahko največ storimo za to, da so naši prosti trenutki v naravi tudi prijetni.
Piki čebel, čmrljev, os in sršenov
Pik žuželke je za vsakogar neprijeten. Posledice so običajno le manjša rdeča oteklina, ki peče in srbi, drugi dan pa že izgine. To so normalni znaki in se pojavijo tudi pri ljudeh, ki na strupe žuželk niso alergični. Nekaterim ljudem, med njimi tudi otrokom, pa se po piku žuželke razvijejo lažje ali hujše oblike alergijskih reakcij. V našem okolju povzročajo alergijo strupi kožekrilcev, med katere uvrščamo čebele, čmrlje, ose in sršene. Alergije na strupe ostalih žuželk so izjemno redke. Čebele in čmrlji imajo podoben strup, med sabo podobna sta tudi strupa ose in sršena. Piki os in sršenov so pogostejši poleti in jeseni, medtem ko so piki čebel možni skozi vse leto, celo v toplejših zimskih dneh. Čebele niso napadalne in pičijo le, če se počutijo ogrožene ali pa so ogrožena njihova bivališča, ose in sršeni pa so po naravi napadalni. Osje želo je za razliko od čebeljega gladko, zato ga osa z lahkoto izvleče in znova piči, čebeli se želo odtrga in zato pogine.
Alergija po piku žuželke
Alergija po piku žuželke je imunsko dogajanje, ki je posledica reakcije med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi specifičnimi protitelesi v našem telesu. Pri prvem piku določene žuželke alergija ni možna. Dovzetni posamezniki se takrat senzibilizirajo, tvorijo se specifična protitelesa, ki se vežejo na mastocite. Ob naslednjem piku se strup veže na protitelesa, zaradi česar se iz mastocitov sproščajo mediatorji vnetja. Mediatorji delujejo na gladko mišičje v žilah, bronhijih, prebavilih ter povzročajo alergijsko oziroma preobčutljivostno reakcijo.
Kdaj k zdravniku?
- Če vas piči več žuželk hkrati, saj lahko pride do zastrupitve.
- Če vas žuželka piči v jezik ali požiralnik, saj pride do otekanja in zapore dihalnih poti.
- Če se pojavi izpuščaj oziroma je prizadeto območje mehurjasto ali vneto.
- Če se pojavijo težave z dihanjem, vročina, huda bolečina ali otrdelost telesa.
- Če se pri piku ali ugrizu žuželke pojavi alergijska reakcija, takoj poiščite nujno medicinsko pomoč.
Alergija se pojavi lokalno ali sistemsko. Pri lokalni nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo v lahke in težke. Pri lahki sistemski alergijski reakciji sta prizadeta koža in podkožje. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu, npr. ustnici, veki, ušesu. Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji, ki so življenjsko nevarne, so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik lahko oteženo diha, čuti piskanje v prsih, pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo v nekaj minutah do 1 uro po piku.
Samopomoč pri pikih
Če v koži ostane želo, ga najprej previdno odstranimo s konico nohta in pazimo, da pri tem v podkožje ne iztisnemo še dodatnega strupa. Mesto vboda razkužimo. Simptome nato lajšamo pod hladno tekočo vodo ali z ledom. Na mesto pika nanesemo mazilo za blaženje vnetne reakcije: mazilo z raztopino aluminijevega acetotartrata in ekstraktom cveta kamilice, gel z ognjičem, gel aloe vere, s čebulo... Priporočajo se tudi mazila, ki hkrati učinkujejo kot antihistaminiki, saj zavirajo delovanje histamina, ki vzpodbuja alergijsko reakcijo. Zdravnik lahko na recept predpiše tudi močnejša protivnetna (kortikosteroidna) zdravila ali kreme, ki zmanjšujejo rdečico, srbenje in oteklino. Kadar je reakcija na pik močneje izražena, posežemo po antihistaminikih v obliki tablet.
Piki komarjev
Zelo je pomembno, da za vašo alergijo vedo vaši svojci, prijatelji ali sopotniki. Seznanite jih s pravilno samopomočjo, da vam bodo v primeru pika znali pomagati!
Komarji so najpogostejši prenašalci bolezni na svetu. Pri potovanju v eksotične kraje se moramo zavedati, da komarjev pik ni zgolj nadležna stvar, ampak da je lahko tudi smrtno nevaren, saj lahko zbolimo za rumeno mrzlico, malarijo, dengo, limfatično filarizo, japonskim encefalitisom ali zahodnonilskim encefalitisom.
Zaščita pred piki komarjev
- Obleka naj prekriva večji del telesa.
- Repelenti so sredstva, ki na koži izhlapevajo in ustvarjajo vonj, ki odganja komarje in drug mrčes. Poznamo repelente rastlinskega izvora (vsebujejo eterična olja) ali s kemično učinkovino deet (dietiltoluamid). Repelentno učinkovitost imajo citronela, cedra, verbena, sivka, bor, cimet, rožmarin, bazilika, pimet, česen, poprova meta in evkaliptus. Večina kemičnih izdelkov torej vsebuje deet, ki pa je znan po svoji toksičnosti ne le pri žuželkah, temveč negativno vpliva tudi na ljudi. V področjih, kjer komarji prenašajo bolezni, je zelo pomembno, da uporabljamo repelent z vsaj 30% deet.
- Repelent je treba nanesti na vse nepokrite dele telesa, razen ustnic, nosnic in okolice oči (pri otrocih bodimo pozorni, da zaščitnih sredstev ne vnašajo v oči ali usta). Nanesti ga je treba v zadostni količini in po navedenem času učinkovanja nanos ponoviti. Ob močnem vetru, veliki zračni vlažnosti in znojenju je treba repelente nanašati v krajših časovnih razmikih. Repelente, zlasti pri otrocih, uporabljajte strogo po navodilu izdelovalca. Pri sočasni uporabi repelenta in zaščitne kreme za sonce najprej nanesemo na kožo kremo za sončenje in šele nato repelent. Že pripravljene kombinacije repelenta in kreme za sončenje so običajno blažje in manj učinkovite.
- Z insekticidom, sprejem, ki odganja žuželke, impregniramo obleko in mreže proti komarjem.
- Omejimo zadrževanje na prostem, posebno tam, kjer se komarji pogosteje zadržujejo. V okolici bivališč odstranimo ali pokrijemo mokre površine, uporabimo naprave in pripomočke, ki odganjajo žuželke, npr. insekticidne spirale.
- Žuželkam preprečimo vstop v notranje prostore z zamreženjem oken in vrat oziroma zapremo okna in vrata ter uporabimo sredstva, ki uničujejo insekte. Če tega ne moremo zagotoviti, spimo na postelji pod mrežo. Če jo impregniramo z insekticidom, je zaščita še bolj učinkovita.
- Vklopljena klimatska naprava oziroma ventilator sta učinkovita sistema, ki zadržujeta žuželke izven prostorov.
Malarija
Zaradi malarije vsako leto umreta skoraj dva milijona ljudi, med njimi mnogo otrok, zanjo pa zboli kar okrog 500 milijonov ljudi. Okužimo se lahko že z enkratnim vbodom samice komarja mrzličarja, ki prenaša parazite Plasmodium. Vendar se tveganje, da za malarijo zbolimo, s številom pikov povečuje.
Malarija je razširjena predvsem v tropskem in subtropskem vlažnem in toplem okolju. Komarji so bolj aktivni v deževni dobi in neposredno po njej. Bolezenski znaki so zelo raznovrstni in pogosto imamo občutek, kot da smo zboleli za gripo. Pomembno je, da ob povišani telesni temperaturi, mrzlici, potenju, glavobolu, bolečinah v mišicah, driski, bolečinah v trebuhu in splošnem slabem počutju pomislimo na malarijo in, če je le mogoče, takoj obiščemo zdravnika. Čim prej moramo pričeti jemati zdravila proti malariji.
Zavedati se moramo, da lahko malarijo preprečimo z jemanjem preventivnih odmerkov protimalaričnih zdravil, ki jih predpiše zdravnik ambulante za potnike glede na cilj potovanja in zdravstveno stanje potnika. Zelo pomembno je, da se izognemo pikom komarjev, saj nobeno zdravilo ne nudi 100-odstotne zaščite.
Rumena mrzlica
Rumena mrzlica je virusna okužba, ki je razširjena v tropskem delu Južne Amerike in v centralni Afriki. Bolezen se lahko kaže kot blaga, gripi podobna bolezen ali pa kot huda hemoragična mrzlica z visoko vročino, zlatenico, bruhanjem, bolečinami v mišicah in sklepih, ki lahko privede do jetrne in ledvične odpovedi. Cepljenje je obvezno za vse potnike, ki potujejo v endemična področja.
Pred potovanjem v eksotične kraje se moramo na lokalnem zavodu za zdravstveno varstvo (ambulanta za potnike) oziroma na spletni strani www.zdravinapot.net pozanimati, katera cepljenja so za posamezno državo priporočljiva in katera obvezna, ter se prepričati, kako je s preventivo proti malariji.