Najpogostejši vzrok kroničnih bolečin med Slovenci so bolečine v križu in hrbtenici. To kaže velika raziskava Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine o pojavnosti kronične bolečine v Sloveniji. Tovrstne bolečine so lahko posledica nepravilne lege hrbteničnih struktur zaradi poškodb degenerativnih sprememb ali procesov v hrbtenici (vnetja tu, metastaze) ali nepravilnega gibanja. Poleg zdravil za lajšanje bolečin pri težavah s hrbtenico so pomembni tudi drugi načini zdravljenja, denimo fizioterapija, masaže, različno draženje živcev in akupunktura. Veliko pa lahko naredimo tudi sami s pravilnim gibanjem in rekreacijo.
Za kronično bolečino trpi 23 odstotkov Slovencev, od tega kar 62 odstotkov zaradi bolečin v križu in hrbtenici. Študija SZZB o pojavnosti bolečine v Sloveniji je v letu 2006 vključevala kar 1010 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 70 let. Izvedena je bila po vzoru velike evropske študije, ki je v Evropi potekala v letu 2005, vanjo je bilo vključenih 15 držav in Izrael Tako imamo tudi v Sloveniji primerljive podatke z evropskimi.
Nastanek bolečine v križu
Bolečine v križu so posledica nepravilnih leg hrbteničnih struktur, tako kostnih kot ligamentarnih. Zato nastane pritisk na živce, kar povzroča bolečino. Živci so pri nekaterih nepravilnih gibih ali legah lahko stisnjeni ali samo utesnjeni občasno ali daljše obdobje. Pritisk na živce je lahko tudi posledica poškodb ali degenerativnih, obrabnostnih starostnih sprememb na skeletu. Vzroki so lahko tudi osteoporoza, stenoza ali utesnitev hrbteničnega – spinalnega kanala, kostni zasevki drugih karcinomskih obolenj ali zdrsnjene medvretenčne ploščice (diskus hernije).
Bolečine v križu so lahko tudi le posledica slabih navad. Ljudje, ki imajo težko fizično delo, si lahko trajno poškodujejo hrbtenico zaradi nepravilnih gibov ali nepravilne lege hrbtenice pri dvigovanju težjih bremen. Težave s hrbtenico imajo tudi različni drugi poklici, predvsem tisti, pri katerih je veliko sedečega dela za računalnikom ali pisalno mizo.
Kdaj moramo obiskati zdravnika
Če se bolečine in težave pojavljajo v manjšem obsegu, ni treba kar takoj obiskati zdravnika. Veliko lahko tudi sami naredimo za svojo hrbtenico. Najpomembnejša sta zagotovo gibanje in telovadba. Zmotno je mišljenje, naj bolniki, ki imajo težave s hrbtenico, mirujejo. Seveda ne smemo delati gibov, ki nam povzročajo bolečine, ne smemo dvigovati težkih bremen, moramo pa biti aktivni, kolikor nam le dopušča počutje. Najpomembnejše so vsakodnevne vaje, ki jih lahko izvajamo že zjutraj v postelji. Koristita tudi tek in joga.
Zaradi nepravilne lege hrbtenice pri sedenju, največkrat je vzrok nepravilna višina mize ali stola, lahko nastanejo spremembe, ki sčasoma povzročajo bolečine.
Za hujše bolečine in dolgotrajnejše težave lahko vzamemo preproste analgetike, kot je na primer paracetamol, in zdravila za sproščanje mišic. Če so težave dolgotrajnejše in resnejše, je nujen posvet z zdravnikom. Ta bo presodil, ali je potreben pregled pri specialistu (ortopedu, travmatologu ali nevrokirugu).
Če se bolečina (karakter) ali njena jakost nenadoma spremenita, je treba obiskati zdravnika. Tudi če se nenadoma pojavi hudo mravljinčenje v nogah, ki ne izgine, in ali nastanejo motnje pri zadrževanju urina ali blata, je nujen posvet pri zdravniku oz. specialistu. Nezmožnost zadrževanja blata ali urina, hude bolečine ter hudo mravljinčenje po nogah so navadno indikacije za operacijo.
Hrbtenica
je eden najpomembnejših delov našega skeleta. Sestavljena je iz kostnih struktur – vretenc –, vezivnih struktur – ligamentov – in mišic. Hrbtenica tvori hrbtenični kanal, v katerem je nameščena hrbtenjača – medula spinalis, iz katere izhajajo živci za oživčenje in delovanje vseh organov v telesu, kože na trupu in udov. Zelo obremenjujoče za celotni skelet in hrbtenico so prevelika telesna teža, slabe navade pri sedenju in gibanju ter premalo gibanja in telovadbe. Vsakodnevno pravilno gibanje, telovadba, športne aktivnosti, seveda ne ekstremne, so izjemno pomembne tudi pri tistih, ki imajo težave s hrbtenico.
Lajšanje bolečin
Po statističnih podatkih se s težavami v hrbtenici vsaj enkrat v življenju spoprime od 54 do 84 odstotkov vseh odraslih ljudi. Torej je ljudi, ki nikoli nimajo ali ne bodo imeli težav s hrbtenico, zelo malo. Poleg zdravil za lajšanje bolečin so pri težavah s hrbtenico pomembni tudi drugi načini zdravljenja, kot so fizioterapija z vsemi terapevtskimi metodami, masaže, različno draženje živcev in akupunktura.
Akupunktura ima znanstveno dokazane učinke, ki so potrjeni v eksperimentalnih laboratorijih. Z njo lahko dosežemo zvišanje odpornosti organizma, okrepitev mišic in ligamentov ter vplivamo na hormonsko ravnovesje organizma.
Akupunktura je 4000 let star kitajski način zdravljenja obolenj z zabadanjem iglic na različna mesta po površini telesa. Točke na telesu zabadamo, da bi vzpostavili ravnovesje v telesu. Akupunktura ima znanstveno dokazane učinke, ki so potrjeni v eksperimentalnih laboratorijih. Z njo lahko dosežemo zvišanje odpornosti organizma, okrepitev mišic in ligamentov ter vplivamo na hormonsko ravnovesje organizma. Če akupunkturo izvaja strokovnjak z dobrim znanjem v strogo sterilnih razmerah, je ta metoda zelo učinkovita. Izvajati jo sme le zdravnik s končano medicinsko fakulteto in s posebnim znanjem akupunkture, saj je to poseg v telo. Akupunktura vsekakor ni zdravilstvo in tja nikakor ne sodi. Prav tako so koristne tudi različne masaže, vendar je treba poudariti, naj masaže izvajajo strokovnjaki, ki so zato strokovno usposobljeni.
Protibolečinska medicina
V Sloveniji je 16 protibolečinskih ambulant, kjer zdravijo predvsem kronične bolečine. Velik del teh bolnikov ima težave s hrbtenico. Protibolečinska medicina je postala zelo obsežno področje medicine in v nekaterih državah je to že samostojna specializacija. V protibolečinskih ambulantah zdravniki specialisti s posebnim znanjem o terapiji bolečine, sestavijo program terapevtskih metod in kombinacijo zdravil za posameznega bolnika. Ne uporabljajo samo klasičnih analgetikov – zdravil za zdravljenje bolečine –, ampak tudi posamezna specifična zdravila, ki imajo tudi analgetični učinek.
V teh ambulantah izvajajo različne blokade, ki ugodno učinkujejo na zdravljenje hrbteničnih težav. Velikokrat lahko z različnimi konservativnimi in neagresivnimi metodami preprečimo operacije. V protibolečinskih ambulantah srečujemo veliko bolnikov, ki so bili že operirani, pa imajo še naprej ali znova težave s hrbtenico.
Svetujem, da pri hudih in dolgotrajnih težavah s hrbtenico družinski zdravnik napoti bolnika v protibolečinsko ambulanto. Še enkrat bi rada poudarila, da je ljudi s težavami in bolečinami v hrbtenici veliko. Zaradi, podaljševanja življenjske dobe in čedalje številnejših starejših ljudi je vedno več ljudi z degenerativnimi starostnimi spremembami.
Kaj lahko storimo sami
Sami lahko k zmanjšanju težav prispevamo predvsem z ohranjanjem dobre telesne teže, vsakodnevno telesno aktivnostjo, prav tako pa tudi z občasnimi masažami ali akupunkturnimi terapijami. Težave tako sčasoma lahko zmanjšamo, da postanejo znosne, ne zahtevajo bolniškega dopusta in odsotnosti z dela. Bolniki s težavami in z bolečinami v hrbtenici predstavljajo velik delež bolnikov, ki obremenjujejo našo zdravstveno blagajno z izpadom delovnih dni, s porabo zdravil, z morebitnimi operacijami in raznimi drugimi terapevtskimi metodami.
Slovensko združenje za zdravljenje bolečine
Slovenskem združenju za zdravljenje bolečine, ki vključuje zdravnike različnih specialnosti, si prizadevamo, da bi bilo bolečin čim manj. Trudimo se ozavestiti bolnike, ki lahko sami s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil zdravnikov naredijo veliko za svoje boljše počutje. Naš skupni cilj je izboljšanje kakovosti življenja.
Mednarodno združenje za študij bolečine (International Association Stady of Pain – IASP), katerega del je tudi naše združenje SZZB, vsako leto določi temo leta. Tako je letošnje leto posvečeno zdravljenju kostno-mišičnih bolečin. Začenja se 19. oktobra 2009 in traja vse leto, do naslednjega oktobra 2010, ko bo izbrana druga tema.
Kot vsaka druga kronična bolečina tudi bolečina v križu zelo slabo vpliva na posameznika. Povzroča strahove in skrbi, ki lahko vodijo tudi v psihične motnje. Privede lahko do depresij, celo do samomorilnih misli, zato je letošnji teden boja proti bolečini, ki ga določi EFIC (International Federation of IASP Chapters) posvečen bolečini in depresiji (12. 10. 2009 – 19. 10. 2009). Vpliva na medsebojne odnose, tako na delovnem mestu kot tudi v družini. Zato je treba bolečine in težave zdraviti čim bolj in čim prej. Krnična bolečina je definirana kot bolezen, in kot taka zahteva resno in strokovno obravnavo.
Bolnikom s težavami s hrbtenico in posledičnimi bolečinami svetujemo fizično aktivnost in previdno izvajanje vaj. Strogo mirovanje zelo slabo vpliva na nadaljnji potek in izid zdravljenja ter razmere v sami hrbtenici. Po statističnih podatkih je znano, da je pri velikem odstotku ljudi, ki mirujejo zaradi težav s hrbtenico in so na bolniškem dopustu, vrnitev na delo podaljšana in izid bolezni slabši. Velikokrat se na delo sploh ne vrnejo, saj sledi invalidska upokojitev.
Želimo si, da bi bilo težav s hrbtenico in križem ter posledičnimi bolečinami čim manj, saj to zelo vpliva na kakovost življenja.
