Katarina Engelman, univ. dipl. mikrobiologinja
Prihajajo toplejši dnevi, ki napovedujejo vroče poletje, ko je še bolj pomembno, da dobro skrbimo za svoje zdravje. Poletna vročina je lahko za kronične bolnike nevarna, prav tako pa lahko povzroča težave sicer zdravim posameznikom, saj si zaradi današnjega hitrega ritma življenja pogosto vzamemo vse premalo časa za svoje zdravje.
Ena izmed najpogostejših kroničnih bolezni je visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija, za katero sodeč po epidemioloških raziskavah v Sloveniji trpi približno 60 odstotkov odraslih. Nepravilna prehrana, telesna neaktivnost, vsakodnevni stres, pa tudi naša dedna zasnova, vse to so dejavniki, ki povišujejo naš krvi tlak.
Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v ožilju, ki mora zadostiti potrebam organov po kisiku in hranilnih snoveh, potrebnih za normalno delovanje. Krvni tlak ni ves čas enak, spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, podnevi je višji, med spanjem pa se zniža. Krvni tlak se nad normalne vrednosti zviša tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo in podobno, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalen odziv organizma, ki se pojavlja pri zdravih osebah in tudi pri bolnikih s hipertenzijo.
Težavo odkrijemo samo z merjenjem krvnega tlaka
O trajno zvišanem krvnem tlaku govorimo, če je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg. Višji kot je tlak, hujše so posledice. Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko pusti nepopravljive okvare na žilah, kar ima za posledico povečano tveganje za srčno kap, možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete. Arterijska hipertenzija običajno ne povzroča težav, zato jo odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka. Bolnik sicer lahko občuti utrujenost, vrtoglavice, šumenje v ušesih, živčnost in motnje spanja.
V večini primerov vzroka arterijske hipertenzije ne poznamo in je ne moremo ozdraviti, lahko pa z ustreznim zdravljenjem znižamo krvni tlak na normalne vrednosti in s tem odložimo ali celo preprečimo nastanek zapletov zaradi trajno zvišanega krvnega tlaka ter tako pomembno zmanjšamo smrtnost zaradi teh bolezni. Zdravljenje visokega krvnega tlaka zajema na prvem mestu zdrav življenjski slog in po potrebi dosledno jemanje zdravil po zdravnikovih navodilih.
Kako poskrbeti za znižanje krvnega tlaka?
- Omejite količino soli. Dovoljeni sta samo dve tretjini žličke soli na dan. Ne uživajte hrane, ki vsebuje natrij ali natrijev klorid. Kuhajte z morsko soljo, ki je veliko bolj kompleksna in dobrodejna. Še bolje je, da namesto soli uporabljate dišavnice in začimbe.
- Več kalija kot boste zaužili, manj bo v celicah škodljivega natrija. Hladilnik napolnite z jogurtom, bananami in špinačo.
- Nujno je tudi uživanje magnezija, saj sprosti žile.
- Uživajte prehranska dopolnila s koencimom Q10, saj so raziskave pokazale, da ga bolnikom s hipertenzijo primanjkuje.
- Pri kuhanju uporabljajte veliko česna – tudi dva do tri stroke na dan. Enako velja za čebulo: dvakrat na dan zaužijte mešanico iz pol žličke čebulnega soka in pol žličke medu.
- Kajenski poper preprečuje zoženje arterij.
- Pojejte manj kot pet sladkarij na teden, lahko pa si privoščite temno čokolado.
- Odrecite se cigaretam, saj nikotin oži žile in škodi stenam arterij.
- Krvni tlak poviša tudi stres, zato se ukvarjajte z jogo in hodite na sprehode v naravo. Z avtogenim treningom se lahko celo naučite nadziranja krvnega tlaka. Poskusite lahko tudi z aromaterapijo.
Poleti se stanje pri več kot polovici bolnikov izboljša
Veliko ljudi s hipertenzijo se boji, da bo njihovo bolezensko stanje poletna vročina poslabšala, a če vam sive lase povzroča visok krvni tlak, je poletje pravzaprav pravi trenutek, da ga končno znižate. Nedavne raziskave so namreč pokazale, da se stanje hipertenzije pri več kot polovici bolnikov poleti izboljša. Vročina namreč razširi krvne žile in s tem povzroči padec krvnega tlaka, poleg tega pa v poletnih mesecih živimo bolj zdravo. Medtem ko ljudje zimo večinoma presedimo doma, smo poleti večkrat na svežem zraku in se pogosteje gibamo, poleg tega nas vročina običajno prisili, da več pijemo. To je tudi čas počitnic, zato smo bolj sproščeni in dobre volje, v prodajalnah pa je na voljo veliko več različnega sadja in zelenjave, zato jemo mnogo bolj zdravo.
Arterijska hipertenzija običajno ne povzroča težav, zato jo odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka
Seveda se v nobenem primeru ni zdravo izpostavljati vročini, toda kadar se ji ni mogoče izogniti, pazite, da uživate več vode kot ponavadi, saj dehidracija dokazano povzroči hipertenzijo. Izogibajte se alkoholu, kavi in gaziranim pijačam. Pazite tudi, da hrana in pijača ne bosta preveč mrzli. Veliko se gibajte, najbolje je, da ste telesno aktivni v zgodnjih jutranjih urah ali zvečer. Če morate v najbolj vročem delu dneva hoditi ali delati, pa to počnite čisto počasi oziroma počasi vsaj pričnite in počasi povečujte tempo, poskrbite pa tudi za ustrezno zaščito pred soncem. Priporočljivo je redno merjenje krvnega tlaka, tako boste namreč najbolje vedeli, kako poletna vročina vpliva na vas. Če za zvišan krvni tlak jemljete zdravila in opazite znaten padec krvnega tlaka, se o tem pogovorite s svojim zdravnikom, saj je včasih treba poleti prilagoditi odmerek zdravil.
Če si torej želite dolgo in zdravo življenje, spremenite življenjski slog in nadzorujte svoj krvni tlak. Le kateri letni čas je bolj primeren za spremembe kot poletje? Začnite se gibati na svežem zraku, uživati zdravo in uravnoteženo prehrano ter ukinite škodljive navade, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Z zdravim načinom življenja lahko krvni tlak uspešno znižate, včasih se njegove vrednosti celo povsem normalizirajo. Če jemljete zdravila za hipertenzijo, se pred začetkom vročega poletja posvetujte s svojim zdravnikom o morebitnem zmanjšanju odmerka zdravila, seveda pa je kljub jemanju zdravil treba upoštevati tudi napotke za zdravo življenje. Kdor se tako zdravi, lahko pričakuje zdravo, dolgo življenje in še mnogo vročih poletij.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 64, poletje 2012.
