V Zakonu o nalezljivih boleznih je med drugim zapisano, da ima vsak pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami, hkrati pa dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred takimi boleznimi oz. okužbami.
Tudi v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) je zapisana pravica pacienta do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, hkrati pa se 54. člen ZPacP nanaša tudi na dolžnosti pacienta, brez upoštevanja katerih ne more(mo) pričakovati želenih rezultatov zdravljenja oz. rehabilitacije.
Bolnišnične okužbe predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. So okužbe, ki nastanejo v zvezi z diagnostiko, zdravljenjem in rehabilitacijo v posamezni zdravstveni ustanovi. Prizadenejo lahko vsak organ in vse dele telesa, najpogostejše pa so okužbe sečil in okužbe kirurških ran. Zbolijo bolniki ali pa zdravstveno osebje. Okužbe povzročajo različni mikroorganizmi, najpogosteje na antibiotike večkratno odporne bakterije. Izvor bolnišničnih okužb so bolniki, zdravstveno osebje, obiskovalci, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Ukrepi za preprečevanje bolnišničnih okužb so znani, najpomembnejši je higiena rok. Opredeljeno je tudi število zdravnikov in medicinskih sester, ki delajo na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, glede na število bolniških postelj.
Vrste bolnišničnih okužb
- pljučnica, povzročena z respiratorjem
- proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA) – bakterija, ki je razvila odpornost proti antibiotiku meticilin, ki se je pred tem uspešno uporabljal za zdravljenje okužb, ki jih povzroča Staphyloccocus aureus
- Pseudomonas aeruginosa
- Acinetobacter baumannii
- Stenotrophomonas maltophilia
- Clostridium difficile
- tuberkuloza
- okužbe sečil
- bolnišnična pljučnica
- gastroenteritis
- proti vankomicinu odporni Enterococcus
- legionarska bolezen
Načini prenosa bolnišničnih okužb (eksogeni/zunanji in endogeni/notranji)
Zaradi interakcije ljudi, ki se gibljejo v posamezni zdravstveni ustanovi, je načinov prenosa bolnišničnih okužb kar nekaj. Tako poznamo v teoriji in praksi prenos: s pacienta na pacienta; s pacienta na zdravstveno in drugo osebje; z osebja na paciente; iz zunanjega okolja preko predmetov in hrane, ki jo v notranje okolje vnašajo obiskovalci; iz bolnišničnega okolja preko vode, zraka, medicinskih pripomočkov in rok. Bolnišnične okužbe vplivajo na potek, izid in stroške zdravljenja.
Protiukrepi
Izvor bolnišničnih okužb so bolniki, zdravstveno osebje in obiskovalci, pa tudi bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami
Preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb bi moralo biti ena izmed temeljnih skrbi zdravstvenih delavcev, ki nudijo zdravstveno oskrbo, prav tako pa morajo tudi vse zdravstvene organizacije prevzemati aktivno vlogo pri organiziranju dejavnosti v smislu zmanjševanja prenosa bolnišničnih okužb.1 Bolnišnice imajo zato predpisane sanitarne protokole glede oblek, sterilizacije opreme, umivanja in drugih higienskih ukrepov. Med najpomembnejše ukrepe pri preprečevanju bolnišničnih okužb štejemo: higieno rok; izobraževanje in motivacijo zdravstvenega osebja; izboljšavo negovalnih tehnik; racionalnejšo uporabo antibiotikov; smiselno razkuževanje; izolacijo inficiranih in koloniziranih pacientov; ciljne mikrobiološke preiskave; reden nadzor osebja; ustrezno zasedenost delovnih mest; evidenco bolnišničnih okužb. Dosedanja praksa je pokazala, da je eden najbolj učinkovitih ukrepov proti širjenju bolnišničnih okužb umivanje oz. razkuževanje rok pred stikom z vsakim pacientom in po njem. Pomembna je tudi zmerna in smiselna uporaba protimikrobnih sredstev, kot so antibiotiki, saj se na ta način zmanjša tveganje za nastanek na zdravila odpornih sevov mikroorganizmov. Kljub vsem predpisanim ukrepom pa pacientov ni mogoče povsem osamiti od povzročiteljev bolezni. Higiena pa še naprej ostaja temeljna medicinska veda o preprečevanju bolezni in vzdrževanju zdravja ter izboljševanju sanitarnih postopkov.
Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb v bolnišnici Golnik
Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (kobo) pripravlja strokovna pisna navodila za epidemiološko spremljanje, preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, svetuje glede opreme in materiala, ki se uporablja pri diagnostičnih, terapevtskih in negovalnih postopkih, skrbi za izobraževanje zdravstvenih delavcev in sodelavcev na področju bolnišnične higiene ter spremlja izvajanje dogovorjenih zaščitnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Kobo pripravlja letna poročila o izvedenih dejavnostih in na osnovi le-teh pripravlja načrte za aktivnosti, ki bi vzdrževale oz. izboljšale razmere na področju bolnišnične higiene. Kobo združuje strokovnjake različnih specialnosti – zdravnika za obvladovanje bolnišničnih okužb (zobo), medicinsko sestro za obvladovanje bolnišničnih okužb (Sobo), epidemiologa, kliničnega mikrobiologa, farmacevta, sanitarnega inženirja.
Vsak deseti pacient utrpi bolnišnično okužbo, letno v Evropski uniji zabeležijo tri milijone primerov in kar 50.000 smrti, ki so posledica bolnišničnih okužb.
Pomembni dokumenti in pravni okviri, povezani z bolnišničnimi okužbami
- Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika
- Nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu
- Priporočilo odbora ministrov državam članicam o ravnanju z varnostjo pacientov in preprečevanju neželenih dogodkov v zdravstvu
- World alliance for patient safety project
- Kodeksi oblačenja
- Strategija za izboljšanje bolnikove varnosti
- Zakon o nalezljivih boleznih
- Zakon o zdravstveni inšpekciji
- Pravilniki o preprečevanju in obvladovanju bolnišničnih okužb
- Pravilnik o strokovnem nadzoru izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb
- Priporočila za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju itd.
Spremljanje preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb
Spremljanje izvajanja splošnih in posebnih ukrepov preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb opravljajo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo, zdravstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekcija. V vseh slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo je od 3. do 21. oktobra 2011 potekala Slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb (snprbo), s katero se je začel projekt vzpostavljanja slovenske nacionalne mreže za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb (mesbo). Raziskava se izvaja na pobudo in priporočilo Sveta eu za vzpostavitev nacionalnih sistemov epidemiološkega spremljanja okužb, povezanih z zdravljenjem in varnostjo pacientov.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 63, maj 2012.
1Zakon o nalezljivih boleznih v 44. členu določa: »Vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, mora izvajati program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, katerega vsebina je:
– epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb,
– doktrina izvajanja vseh diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkov,
– doktrina sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja in rokovanja z odpadki,
– doktrina ravnanja z bolniki, zdravstvenimi delavci in sodelavci z okužbami,
– program zaščite zdravstvenih delavcev in sodelavcev na delovnih mestih,
– program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih.«
