Srčno-žilne bolezni (SŽB) predstavljajo v Sloveniji tako kot v razvitem svetu enega izmed vodilnih vzrokov za nastanek obolevnosti, prezgodnje invalidnosti in umrljivosti. V zadnjih treh desetletjih se umrljivost zaradi bolezni obtočil v razvitem svetu zmanjšuje, a kljub temu te bolezni še vedno predstavljajo več kot 38 % vseh vzrokov smrti. Najbolj pogosta obolenja obtočil so hipertenzija, srčni infarkt, angina pektoris, srčno popuščanje, možganska kap in njene posledice, periferna okluzijska arterijska bolezen.
Pregled razširjenosti teh bolezni v slovenskem prostoru po regijah kaže, da jih je veliko več na območjih, ki ležijo v vzhodni polovici Slovenije. Podatki Inštituta za varovanje zdravja kažejo, da ima izraženo obliko bolezni srca in žilja v povprečju od 6–7 % odraslih, starejših od 19 let, in 23,7 % odraslega prebivalstva, starejšega od 65 let.
Nacionalni program primarne preventive na področju srčno-žilnih bolezni obsega preventivni pregled odraslih oseb pri družinskem zdravniku, ki temelji na odkrivanju dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Preventivni pregledi so namenjeni ženskam v starosti od 45. do 70. leta ter moškim v starosti od 35. do 65. leta in se izvajajo vsakih pet let. Leta 2001 je bilo v teh starostnih skupinah v Sloveniji okoli 720.000 oseb, 50,96 % moških in 49,04 % žensk. Preventivne preglede odraslih na področju bolezni srca in žilja izvajajo vsi zdravniki, ki se ukvarjajo s področjem družinske oz. splošne medicine. V preteklih letih je bilo opravljenih skoraj 600.000 preventivnih pregledov.
Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni
Preventivnemu pregledu sledi intervencija, ki pomeni dodatne diagnostične preiskave, zdravstveno vzgojno obravnavo in v določenih primerih tudi zdravljenje z zdravili. Razširjenost dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni je zaskrbljujoča. Še vedno kadi več kot 24 % odraslih, več kot 45 % jih je nezadostno telesno aktivnih, kar pomeni, da so telesno aktivni manj kot 1-krat tedensko. Prekomerno telesno težo z indeksom telesne mase več kot 25 kg/m2 ima več kot 75 % odraslih, debelih z indeksom telesne mase več kot 30 kg/m2 je skoraj 30 % pregledanih odraslih Slovencev. Zvišane vrednosti holesterola so bile ugotovljene pri skoraj 66 % odraslih, povišane vrednosti krvnega tlaka pri več kot 32 % odraslih, moteno presnovo glukoze pa so zdravniki ugotovili pri 20 % odraslih.
V okviru Nacionalnega programa primarne preventive na področju bolezni srca in žilja delujejo tudi zdravstveno vzgojni centri. Ti centri se nahajajo v vseh večjih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Zdravstveno vzgojno delo izvajajo kadri, ki so bili za to delo posebej usposobljeni po metodologiji CINDI Slovenija. Zdravstveno vzgojni centri skrbijo za promocijo zdravega vedenjskega sloga med prebivalci v svojem okolju. Izvajajo številna izobraževanja, individualna ter skupinska svetovanja. V zdravstveno vzgojnih centrih potekajo delavnice za zdrav vedenjski slog, o dejavnikih tveganja, zdravi prehrani, zdravi telesni dejavnosti, zdravem hujšanju, za opuščanje kajenja. Izvajajo tudi testiranje telesne zmogljivosti s testom hoje na 2 kilometra. V zdravstveno vzgojnih centrih je bilo svetovano skoraj 200.000 udeležencem.
Glede na razširjenost kroničnih nenalezljivih bolezni je razumljivo, da predstavlja eno izmed pomembnih nalog družinskih zdravnikov preventivno delo, katerega namen je preprečevanje pojava kroničnih bolezni. Družinski zdravniki s svojimi sodelavci v ambulantah družinske medicine prevzemajo pomembno vlogo pri svetovanju in zdravstveno vzgojnem izobraževanju svojih bolnikov. Zelo pomembna je njihova vloga pri promociji zdravega vedenjskega sloga, ki jo imajo v lokalni skupnosti, v kateri delajo ali živijo.
